Murska Sobota je mesto in sedež…
Murska Sobota je mesto in sedež istoimenske občine v Republiki Sloveniji. Naziv Sobota naj bi izviral iz osebnega imena. V dokumentih iz 14. stoletja je omenjena z dodatkom Mura in z različnimi oblikami imena. Te so dobile madžarsko končnico -szombath v 15. stoletju. Ime brez pridevnika se je ponovno pojavilo v 19. stoletju, in sicer kot Sobota. To je v madžarskem črkopisu zapisana slovenska oblika imena. Druga, ljudsko najbolj znana verzija pravi, da naziv Sobota izhaja iz dneva sobota, saj so ob sobotah prirejali sejme, po katerih je mesto bilo znano od konca srednjega veka. Štajerci in Hrvati so tako morali v soboto prek Mure, temu dnevu so šaljivo rekli murska sobota.
Mesto je prvič omenjeno kot Murazombatha v listini z datumom 16. julij 1348. Na ta dan občina praznuje občinski praznik. Izjemne pravice je Murski Soboti dodelil cesar Ferdinand II.. V tem dokumentu se kraj imenuje Olchincz.
Murska Sobota je bila del Železne županije (madž. Vas megye) v Kraljevini Madžarski do leta 1918.
Murska Sobota se je začela razvijati že v srednjem veku zaradi prometnic, ki so povezovale Ogrsko in nemške dežele. Je pa bila Murska Sobota in njena okolica poseljena že veliko prej, kar pričajo prazgodovinska in rimska najdišča. O tem priča tudi rimski nagrobnik, vzidan v steno rimsko katoliške cerkve sv. Nikolaja. Cerkev je bila prvič omenjena leta 1297, zrasla pa je sredi ozemlja Belmura, z njo pa srednjeveška naseldbina, ki se z imenom Murazombatha prvič omenja 16. julija 1348. Kot mesto pa je bila Murska Sobota omenjena leta 1366. Zemljiški gospodje Széchyji so 1476 meščane oprostili vseh tlačanskih obveznosti, tri leta pozneje pa jim je ogrski kralj podelil sejemske pravice. V času turških vpadov 17.stoletja so mesto obdali z zunanjim obrambnim zidom, jarkom in obrambnimi okopi. Leta 1687 je rodbina Szérchy izumrla, del mesta pa je kupil Peter Szápáry in leta 1690 s kraljevim dovoljenjem postal novi lastnik Sobote. Rodbina je imela oblast nad mestom vse do konca 1. svetovne vojne. Čeprav je bila Murska Sobota mesto že v srednjem veku, je začela svojo urbano podobo dobivati šele v drugi polovici 19.stoletja. 1856 je bilo ustanovljeno večje trgovsko podjetje, sledili pa so hranilnica, kazino s knjižnico, tiskarna in bolnišnica.
