Menu
Na območju petih občin, ki jih pokriva Kmetijska zadruga Trebnje, je večina majhnih kmetov. Povezanost v veliko in uspešno kmetijsko zadrugo je zato še toliko bolj dobrodošla.
Zadruga ima 738 članov, včlanjeni pa so kmetje od Žužemberka, preko Trebnjega, Šentruperta, Mirne in občine Mokronog – Trebelno do dela litijske občine, predvsem območja okoli Gabrovke in Dol. Zadruga je lokalno vpeta v prostor na katerem deluje.
ZGODOVINA
Minilo je 50 let, odkar se je na območju Trebnja tedanjih sedem zadrug: Kmetijska zadruga Mokronog, Kmetijska zadruga Trebelno, Kmetijska zadruga Šentrupert, Kmetijska zadruga Mirna, Kmetijska zadruga Dobrnič in Kmetijska zadruga Šentlovrenc pripojilo h Kmetijski zadrugi Trebnje.
Nastala je nova Kmetijska zadruga Trebnje, ki je bila vpisana v zadružni register, 26. junija 1961. Ob združitvi je bilo zaposlenih skupaj 113 delavcev. V istem letu se je k zadrugi priključila gozdarska dejavnost kot Gozdni obrat in potem še posestvo gospodinjske šole Mala Loka. Poleg posestva Mala Loka so bile v letu 1961 v sestavi zadruge še ekonomije Mokronog, Mirna in Jezero, ki so jih vključile zadruge ob pripojitvi.
Po letu 1970 se je povečalo uslužnostno pitanje telet od 100 – 220 kg in pitancev od 220 – 600 kg za znane kupce in lastnike živali. Povprečna velikost kmetije na območju je bila zelo majhna, saj je obsegala le 10 ha vseh zemljišč, oziroma 5,6 ha obdelovalne zemlje na kmetijo. Majhne možnosti za polno izkoriščenost strojev, še posebno specializiranih na eni sami kmetiji, je močno povečevalo stroške, zato so se v letu 1970 ustanavljale strojne skupnosti, predvsem za pridelovanje krompirja in koruzne silaže.
V Temeljno zadružno organizacijo je bilo združenih 1170 kmetov. Preživeli so samoupravno organiziranost in se zopet združili v enovito Kmetijsko zadrugo v okviru SOZD KIT Ljubljana in kasneje v SOZD M KIT Ljubljana. Leta 1980 je bil zgrajen objekt v Veliki loki.
Devetdeseta leta so bila pomembna po zelo velikih naložbah v zasebno kmetijstvo, ki jih je spremljala pospeševalna služba pri kmetijski zadrugi. Po letu 1992 tečejo razprave o gradnji klavnice. V letu 1996 se začnejo obnove trgovin. Obnovljena je bila samopostrežba v Šentlovrencu, PC Stari trg, trgovina Mirna, Veliki Gaber, Vrtni center in Tekstil v Trebnjem. Leta 1999 je bil zgrajen novi prodajni center v Mokronogu.
Leta 2000 je bila zgrajena nova samopostrežna trgovina v Šentrupertu. Po letu 2000 je bil čas velikih vlaganj in širitev kmetijske zadruge. Tako so v letu 2002 pripojili Kmetijsko zadrugo Suha Krajina iz Žužemberka, v letu 2003 Kmetijsko gozdarsko zadrugo Dole pri Litiji in z letom 2006 prevzeli poslovanje Kmetijske zadruge Gabrovka.
Leta 2010 in 2011 je bil dokončan Supermarket Trebnje, domača kuhinja, uredili so nove upravne prostore ter postavili bencinske servise za prodajo disel goriva na Veliki Loki in v Dobrniču.
ZADRUGA DANES
Zadruga deluje v korist članov in jim stoji ob strani. Med drugim tudi opozarja na številne težave, s katerimi se srečujejo kmetje. Kmetijska zadruga Trebnje velja za eno najuspešnejših zadrug v Sloveniji. Ustvarimo 40 milijonov evrov prihodka iz treh dokaj enakovrednih delov – kmetijstva, živilstva ter tehnike. Vsa leta so skrbno vlagali v razvoj. Z odgovornim vodenjem in s pretehtanimi investicijami so si zagotovili trdno prihodnost.
STORITVE
● Odkup in prodaja slovenskega oglja za žar
POSLOVNE ENOTE
Zadruga se trudi, da so prodajalne estetsko in prostorsko urejene. Velik izbor izdelkov pa zadovoljuje potrebe še tako zahtevnih kupcev. Kolektiv nenehno skrbi za najboljšo kakovost v prodajalnah.
