Cojzova koča na Kokrskem sedlu

Cojzova koča na Kokrskem sedlu  je planinska postojanka, ki stoji na Kokrskem sedlu (včasih Velika vrata). Sedlo na jugu omejuje ostenje Kalške gore, proti severu pa pobočja Grintovca in Jezerske Kočne. Proti vzhodu se zložno spušča v dno Kamniške Bistrice, na zahodu pa mimo kmetije Suhadolnik v dolino Kokre. Imenovana je po bratih Karlu Zoisu (1756-1799), botaniku, in Žigi Zoisu (1747-1819), naravoslovcu in mentorju slovenskih pisateljev.

KRATKA ZGODOVINA

Prvotno kočo je leta 1897 zgradila sekcija Kranjskega nemškega in avstrijskega planinskega društva. Koča je bila iz macesnovega lesa, 10 m dolga, 7 m široka, imela je 2 kleti, 2 sobi, 2 spalnici, na podstrešju pa še spalnico, sobo za vodnike in za oskrbnika.

Po prvi svetovni vojni je koča prešla v slovenske roke (SPD). g. Fran Lapajne je zapisal: “Koča je zelo primerno urejena: poleg kuhinje je prostorna soba za turiste, moška in ženska spalnica imata vsaka po 5 postelj, v podstrešju je za približno 24 oseb skupno ležišče. Po vojnem prevratu so kočo neznani zlikovci oplenili in grdo podrapali. Treba je bilo dokaj časa in izdatnih denarnih sredstev, da se je spravila v dobro stanje.”

Po 2. svetovni vojni jo je prevzelo v upravlje PD Kamnik. Ko je koča postala premajhna in neustrezna za tedanji čas, so jo leta 1966 obnovili in povečali. Leta 1967 so iz Konca v Kamniški Bistrici napeljali tudi tovorno žičnico. Leta 1986 je bila napeljana voda od 900m oddaljenega izvira. Istega leta so začeli h koči graditi nov velik prizidek. Obnova je bila končana leta 1988 in odprta ob 95-letnici ustanovitve Kamniške podružnice SPD, 18. septembra 1988.

KOČA DANES

Cojzova koča na Kokrskem sedlu je običajno odprta od začetka Junija do sredine Oktobra.  V gostinskem delu je 81 sedežev in točilnica ogrevana s pečjo. Za vse ljubitelje gora, ki želijo podaljšati bivanje pa vam Cojzova koča na Kokrskem sedlu nudi:

∞ 105 postelj, ki so razporejene v 17 sobah
∞ na skupnem ležišču je 30 ležišč
∞ zimsko sobo z 12 ležišči
∞ WC
∞ umivalnica z mrzlo vodo
∞ tekoča voda
∞ agregat za elektriko
∞ radijska zveza

Razgled

Zaradi bližnjih vrhov je širši razgled le proti vzhodu in zahodu. Na vzhodu vidimo najprej hudourniško grapo pod Kokrskim sedlom med ostenji Jurjevca na severni in Kalške gore na južni strani grape, nekaj časa pa sledimo tudi zgornjemu delu poti iz Kamniške Bistrice; proti jugovzhodu se nad dolino Kamniške Bistrice odpira pogled na Veliko planino; na južni strani je v bližini ostenje Kalške gore; proti zahodu se spušča pogled prek Suhadolnikove planine v dolino Kokre, nad katero se dviga Storžič; na severni strani imamo lep pogled na Grintovec, levo pa vidimo tudi del južnega grebena Kočne.

Dostop

1.) Z avtobusom:

♣ Avtobusna postaja Kamniška Bistrica, nato peš po lahki markirani do koče – 3 h 30
♣ Avtobusna postaja Kokra Kamnolom, nato peš proti kmetiji Suhadolnik ter naprej po markirani poti do koče ter  do bivaka – 3 h 30

2.) Z avtomobilom:

♣ Od parkirišča pri domu v Kamniški Bistrici, po markirani poti do koče – 3 h 30
♣ Iz doline Kokre mimo kmetije Suhadolnik do konca ceste v Suhem dolu 5km, do koče 2 h

Prehodi do drugih planinskih koč, zavetišč in bivakov

♦ Dom v Kamniški Bistrici (600 m), 2.30 h (Lahka pot)
♦ Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m), čez Sleme in Tursko goro, 6.00 h (Zelo zahtevna pot)
♦ Frischaufov dom na Okrešlju (1396 m), čez Sleme in skozi Turski žleb, 5.30 h (Zelo zahtevna pot)
♦ Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m), čez Dolce in Dolško škrbino, 5.00 h (Zelo zahtevna pot)
♦ Češka koča na Spodnjih Ravneh (1542 m), čez Velike Pode, 4.00 h (Zelo zahtevna pot)
♦ Planinski dom na Gospincu (1491 m), čez Kalce in Dolgo njivo, 5.00 h (Zelo zahtevna pot)
♦ Kamniška koča na Kamniškem sedlu (1864 m), čez skuto, 7.00 h (Zelo zahtevna pot)

Vzponi na vrhove

♠ Grintovec (2558 m), 2.00 h (Lahka pot)
♠ Kokrska Kočna (2520 m), 3.00 h (Zelo zahtevna pot)
♠ Jezerska Kočna (2540 m), 3.30 h (Zelo zahtevna pot)
♠ Skuta (2533 m), 3.30 h (Zahtevna pot)
♠ Kalška gora (2047 m), 2.00 h (Zelo zahtevna pot)