Menu
Mirenski Grad je bil najverjetneje poseljen že v 12. stoletju, ko naj bi na tem mestu stal dvorec nižjega plemstva; prva cerkev pa se omenja že v 14. stoletju.
Danes je Mirenski Grad živo duhovno središče, ki s svojo dejavnostjo privablja različne skupine: mlade, družine, otroke, pare, brezdomce … od blizu in daleč. Da lahko vse naštete skupine na tem svetem kraju najdejo dom in oporo, skrbijo vsi njegovi prebivalci.
Lazaristi. so na grad prišli l. 1913. Danes njihovo delo predstavlja pomoč župnikom iz okolice, obenem pa so na razpolago za pogovor in spoved. Skrbijo tudi za dom duhovnih vaj, ki vse leto zbira različne skupine vernikov iz Slovenije in Italije.
Poleg lazaristov na Gradu živijo tudi Hčere krščanske ljubezni – Usmiljenke, ki po svojih močeh pomagajo pri dejavnostih na Gradu in jih podpirajo z molitvijo. 
Skupnost Betlehem je šola življenja in ljubezni. Nastala je kot odgovor na stisko mladih, ki smo iskali ljubezen in dom in ga nismo mogli živeti domá, sami pa ga tudi nismo znali ustvarjati. To stisko je z velikim sočutjem zaznal lazarist Peter Žakelj, ki je ob spremljanju mladih in mnogih pogovorih z nami sprejel izziv, da nas usmerja in nam pomaga pri gradnji novega, živega doma. Skupnosti si nismo zamislili sami, nastala je kot odgovor na potrebo, zato verjamemo, da je Božje delo.
Na Gradu ima sedež tudi Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote, ki z različnimi programi in dejavnostmi prihaja naproti vsem pomoči potrebnim. Pod okriljem Društva deluje na Gradu Družinski center Mirenski Grad, ki nudi oporo in pomoč brezdomcem, otrokom, mladim, zakoncem, družinam in drugim skupinam, ki tu iščejo dom in sprejetost.
Gnidovčev dom
Gnidovčev dom duhovnih vaj na Mirenskem Gradu stoji v zavetju kraške planote. Kljub neposredni bližini naselja je grič odmaknjen od prometnih cest in vsakdanjega vrveža, kar obiskovalcem omogoča brezskrbne sprehode v naravo, pogovore in duhovna poglabljanja.
Ponudba doma
Od leta 1970 Gnidovčev dom duhovnih vaj ponuja najrazličnejše dejavnosti.
Dejavnosti Gnidovčevega doma duhovnih vaj:
Dom obiskovalcem omogoča večje prireditve v dvorani, ki lahko sprejme do 200 ljudi. Poleg večje dvorane je tudi manjša dvorana za pogovore. V domu sta še dva dodatna prostora za manjše skupine.
V domu je kapela Svetega Vincencija Pavelskega, ki sprejme okrog 80 ljudi in udeležencem različnih srečanj omogoča prostor za osebno premišljevanje pred Najsvetejšim in obhajanje svete maše. V neposredni bližini kapele je tudi manjši prostor za pogovor ali spoved.
Zaključene skupine lahko v jedilnici, ki sprejme do 100 ljudi, uživajo v dobrotah gradenske kuhinje, ki ponuja domače specialitete in na domačem vrtu pridelano zelenjavo.
Poleg tega so obiskovalcem, po dogovoru, na razpolago tudi mladinski prostori, kjer je večji osrednji prostor za igro z biljardom, namiznim tenisom, namiznim nogometom in pikadom, manjša kuhinja ter družabni kotiček.
Okolica doma nudi tudi več mirnih kotičkov v naravi, kjer se lahko skupine srečujejo in pogovarjajo. Tik pod vrhom griča so za otroke urejena igrala v neposredni bližini gozda, ki otrokom omogoča tudi »raziskovalne« podvige.
Na drugi strani griča je v urejenem parku prostor za pogovore. Mogočen bor v poletnih mesecih zagotavlja prijeten hlad in mirno zavetje vsem, ki bi se na klopeh v njegovi bližini radi odpočili ali razmišljali.
Sto let na Gradu, sto let med ljudmi
Lazaristi na Mirenskem Gradu svojim delom že sto let prihajajo na pomoč vsem ljudem v stiski.
Ob prihodu prve skupnosti lazaristov na Mirenski Grad ob koncu leta 1913 so duhovnike in redovne brate ob vznožju griča pričakali predstavniki občine, društva z zastavami in velika množica ljudi ter jih pospremili do vrha vzpetine. Ta navdušen sprejem je zgovoren dokaz, da so bili lazaristi v tem prostoru s svojo duhovno dejavnostjo v službi ljudem zelo zaželeni. V sto letih svoje prisotnosti na Gradu so živeli in delovali med ljudmi. Za domače prebivalstvo pa tudi vse, ki so na ta sveti kraj prihajali od drugod, so skrbeli tako, da so po župnijah organizirali misijone, pomagali domačim župnikom, vodili duhovne vaje ter sprejemali romarje in vernike iz okolice.
S prihodom lazaristov je Mirenski Grad postopoma postajal vse privlačnejša točka za različne skupine ljudi, ki so želele ohranjati ali poglabljati svoj odnos z Bogom. Najvidnejša skupina, ki je tu našla svoj dom, so bili romarji, saj je Mirenski Grad postopoma postajal vse bolj priljubljeno romarsko središče. Ljudje so se zbirali pri skupni molitvi rožnega venca, obiskovali so svete stopnice ter na Grad množično prihajali ob raznih praznovanjih. O veliki priljubljenosti svetišča priča dejstvo, da je bilo v obdobjih največje obiskanosti letno podeljenih kar 12 000 obhajil. Najpomembnejše praznovanje je postala kvaternica, ki se še danes obhaja na jesensko kvaterno nedeljo.
Verniki so v petdesetih letih v poletnih mesecih radi romali tudi na stanovska romanja, kar kaže na živo aktivnost misijonov, ki so jih lazaristi opravljali po okoliških vaseh. Tam so namreč duhovniki imeli stanovske govore, t.j. govore ločene po stanovih. Z leti so se ta romanja razvila v duhovne vaje. Leta 1970 je bil zgrajen Gnidovčev dom duhovnih vaj, ki še danes sprejema najrazličnejše skupine vernikov iz Slovenije in Italije. V njem poleg duhovnih vaj že od leta 1971 poteka tudi Katehetski tečaj, kjer se izobražujejo kateheti iz vse Slovenije.
Naslednja skupina, ki je tu prav tako našla svoje mesto, so cerkveni glasbeniki, saj je Mirenski Grad znan tudi po bogati zborovski tradiciji. Pevski zbor, ki je tu deloval večino časa, je s svojo dejavnostjo privabljal tudi druge zbore. Z njimi je s skupnimi močmi priredil mnogo koncertov. Z Gradom so se povezovali tudi nekateri vidnejši orgelski mojstri, kot je prof. Hubert Bergant.
